Nimam namena
karkoli pojasnevati,
le to naj povem, da je vijgavost namerna
in sleherna ravnina zgoj ponazarja odcep voda smrti.
Ko sem skušal,
sem natančno to vedel
in v zagovor jasnine lahko dodam
brezmadežnost, kot izjokano nebo,
ki ga pomnim po raztrganju oblačnosti.
Procesi
so zamerljivi v gonu genov,
hkratno tiho trgujejo z zavestjo,
v osamitvi nadzora plujejo v betežnost mesenega sveta.
V izstrelitev dokončnosti pojenjam,
vse bolj se približujem neskončnemu trgovanju vzrokov,
zanemarljivi kazalci uspešnosti pa prosto kažejo proti topoumnosti, oropani sramu.
Prisluh ni poslušanje,
kot ni zgolj slišati dovolj,
da lahko prevajaš misli v konstrukt,
blaznenje je kot odklon vestnega srca,
ki se priklanja sleherniku, zavedno zavedenemu za vedno.
Nikakršni popravki niso dovoljeni,
kar je dovolj za opogumljanje vesolja,
da postane znano celoti, ko se iz golega jajca
izvije povita misel, izglodana od časa, praskajoča v prostor.
vijugam skozi jasnino brezmadežnosti
brez sočutja za razgaljene trgovce ...
z mislijo, praskajočo v prostor
Lepo, všeč.
Lep pozdrav
Dare
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dare Gozdnikar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!