Koliko solzic še ljubi? 

Kajti ne vem več, kako se braniti.

Ne smem prositi za molitve, ne za nasvete, niti za misel.

Nimajo istega očeta, nadme pošljejo več gorja kot milosti.

O Edeltraud! Edina si, sestra moja, piši mi pisma, tolaži me.

O Edeltraud! Tako si daleč, jaz pa sem sama tu med njimi ...

Vem, da me Bog ljubi, a ves pekel me sovraži.

Na vsakem koraku me zasledujejo, mi vsiljujejo misli.

Samo večen otrok sem, ki hoče domov!

Zmatrano telo mi ne da spanca, ne da mi apetita.

A oči se še svetijo in srce še gori.

Komu sem nevesta ljubi?

Nimam moža na zemlji, nimam otrok.

Tvojo ljubezen delim s pticami in morju.

Moje ljubezni na svetu nočejo.

abukala