Moja duša je lačna.
Ne sira in kislih kumaric.
Lačna je barv. Zlate, srebrne, zelene.
Lačna je dotikov. Svilenih, nežnih, krilatih.
Lačna besed. Z okusom po janežu in barvi sonca.
Lačna občutkov. Globokih. Globljih od Arktičnega oceana.
In potem prideš ti, ves vesel, s polnim naročjem kislih
kumaric.
Vesna Majes Klančičar