TAKRAT
S kriki, znojem in krvjo
sem te pospremila v svet.
Čutila sem te na voljnem trebuhu,
tvoj jok je pel globoko tišino.
Valovala sva v mehki bližini.
Neopisljiva sreča je grozila,
da me bo raznesla.
Če bi smela, bi vstala,
tekla po zaspanih ulicah mesta
in pela pesmi,
ki jih nisem še nikoli.
Dojki napeti do bolečine,
polni sokov življenja,
ki so se točili v tvoja usta.
Predano sva se zlila
v plapolajočo energijo.
Bila sem neskončnost,
dojila sem vse otroke
tega sveta.
urednik
Poslano:
29. 03. 2019 ob 11:43
Spremenjeno:
29. 03. 2019 ob 11:43
Lepo, nežno ...
Edino: plapojočo --> plapolajočo
In da ne bo ta verz preobložen, predlagam:
PopolnomaPredano sva se zlilav plapolajočo energijo.
Kaj praviš?
Vse lepo,
Luka
Čestitke k pesmi o sreči in nežnosti trenutka, ki spreminja usodo.
Pozdrav,
Luka
Prelepo ... vzbudila si mi občutke, ki sem jih tudi sama doživela:
Valovala sva v mehki bližini.
Neopisljiva sreča je grozila,
da me bo raznesla.
lp Marija
Ko je človek starejši, bolj se izčiščujejo določeni dogodki. Čeprav je od takrat že nekaj desetletij, sem ponovno čutila to vznesenost, pa so besede le približek. Hvala za iskren odziv, pozdrave Nada
Nepozaben dogodek Življenja, osmišljen, oseben, intimen, neponovljiv, neopisljiv … in vendar iz zakladnice živih spominov zelo občuteno prelit v milozvočje tvoje pesmi. Moj poklon, Nada.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 29. 03. 2019 ob 08:53
- Prebrano 493 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 303.6
- Število ocen: 12