Lepo mi je
Pomlad me prebuja
Kratke rokave
Iscem po omari
In svetle hlace
Da ne bom hodila
V crnem
Kot na pogrebu
Moja polovica
Me je prehitela
On ima v sebi poletje
Ze vso hladno zimo
A kaj bi to
Besede so prazen zrak
In pomembo je
Da cutim stisk
Tvojih rok
V Mojih
Vsakic ko greva
Cez najine poti
Takrat cutim
Kot na zacetku
In vsi dvomi izginejo
Vse prisesane besede
Tujih ljudi
Se spremenijo v nic
In hodiva okoli brega
Objeta
In prepletenih rok
Z besedami
Ki dajejo srce
In cutim tvoj utrip
Kako diha z mojim
Ko hodiva naokrog
In tisto drevo je blizu
Koder so pokopane
Mrtve ptice
Tesno in globlje
Pri deblu
Ker vecnost
Jim je vzela dih
A spomini
Se zivijo
In veva to
Samo midva
Le Luna nekaj sluti
Vsakic koplje na drobno
Kot da bi vedela
Ne ne dvomim
O tvojem srcu
In vse kar pises
So samo besede
In so zastonj
Vse dokler
Ne bodo izginile
In se ne mudi res ne
Ti kar obljubljaj
Obljube so za naivne
In postavljaj rekord
Koliko muh
Lahko ubijes
Z enim mahom
Le tu pa tam se pusti
Kaksno zivo
Da bos imel obcutek
Kot da si novi
Casanova
Ja obljubljaj
Naj tece nadaljevanka
Primes me za roke
In ves svet je najin.
Baš lijepo, onako proljetno i mistično, osjetim taj miris u zraku. Pozdrav frendice.
Dobremu prijatelju
Zahvala za izreden posluh
In naj ta pomlad bo cas
Kjer srce ni tuje.
S spostovanjem Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!