potrkam,
vrata so prazna
glas momlja
utrgan sem
čez pol,
fiasko bolnika
ki kozla paradoks
v sanitarijah.
(na tešče se ne bi smelo
čečkat pesmi)
ukrotim oblak,
ga stlačim med dlesni
in z zobmi grizljam
diamant.
še malo,
kmalu bom tam –
in si z javorjevim listom
obrisal rit
Bombastičnost in ironija v tako vsakdanjem opravilu ...
Lepo bodi,
Luka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!