Tvoja koža drugače diši,

v druga jutra prebujajo tvoje se oči.

Navade imajo drugačne korenine,

tvoja izročila druge spomine.

Pesem drugačen zven ima,

tvoje telo se z drugimi ritmi igra.

V šolah drugače učijo,

tvoji otroci se v drugih igrah se kalijo.

Po prostranstvi drugačne živali se podijo,

tvoje rastline druge sadeže rodijo.

Emesiere pozdraviš ti,

dobro jutro se pri meni glasi.

A dete, tvoje in moje,

isto si želi,

da se na toplih prsih poteši.

Na obe isto sonce sije,

v obeh močna želja,

da dan si v miru odpočije.

Narava se z nami le igra.

Enakost, različnost...

Vse je izmuzljiva enost.

nada pecavar