Ko sem te
prvič zagledal
si stala v preluknjanem Svetu;
brezno
(plamti kot oko)

kamen za vedno vtkan v prekletstvo.
Krvavo jadro dvignjeno proti nebu
bila sva:- (dva prodca, ki kljubujeta tišini).
Ponudim ti temo,
vzameš jo: v precepu časa
Priča (zdaj mrtev-a pela sva,
ko se je Pekel ohladil).
Občasno pristna z luno
grobovi in vse iz njih rojeno;
pokojnika že nesmrtna
od toliko človeških smrti
(z mrhovino v kljunu
jastreb odleti proti severu).

Ko sem te 

drugič zagledal
si gradila splav (hlod za hlodom)
za tiste, ki prihajajo - sama;
v preluknjanem Svetu.
Na drugem bregu so ure črne od
Polnočnega Sonca: tukajle se Satan vrača k svojemu izhodu.

...ta pa zadnjič
jaz slep in belook.
Polniš urne s kostmi poginulih volkov
(v preluknjanem Svetu okrašena z mojo temo)
puščaš me v zemlji Večne Svetlosti.

* Ultima Thule - zemlja Večne Svetlosti.

Jure Drljepan (JUR)