stopam bos skozi puščavo
v karavani čutenj
se umikam prividom oaz
razklanim jezikom
skladovnicam alabastra
sledim sunkom žgočega vetra
pomežiku v bleščavi
vonju svilene kože
nemirnim prstom
iz peska izkopljem razpuščene lase
in pozabljen nasmeh
Koliko je liričnosti i poezije u tebi, igorj! Nikad nemoj prestati stvarati nježnost!
nikita tvoje besede vzamem v dlani in pustim da jih božajo solze
Imaš jednu predivnu mističnu crtu u svojim kompozicijama.
tvoje besede so čisti navdih Lean
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!