vrzel
v tej magiji let
ko čez horizont polziš
s svetlobo jutr
v strast vešal
mi v možganski svet
z letom v leto
sekajo večje brazgotine
kot strta skala sem
ki osipa cvet
in v vencu belih zob
so le goli kriki
korak razmočenih nog
ki gredo mimo čebra
preko diagonal
v solzo megle
levček, dobra razpoka <3
o hvala
zopet ena tistih ki sem si rekla da jih ne bo več pa vedno prikipijo na plan
lp, M
Mateja, me je zadela, v živo.
Odlična, očiščevalna.
lp Marija
hvala lepo da ti je všeč
lp, M
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
- 22. 03. 2019 ob 15:32
- Prebrano 429 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 216.32
- Število ocen: 8