Hmmm, ne gre za čisto zaresni prevod, temveč za tako imenovani "na bukovo špraho prekuc". Tovrstni prevodni prekuci so močno čislani med Asgothi s Krie. O tem ljudstvu je znanega sila malo. Največji poznavalec Asgothov s Krie- Douglas Adams- nam je v svojem romanu zapustil žal zgolj kratko pričevanje o njihnem pesniškem udejstvovanju:

Ko je njihov mojster- pesnik Grunthos Prdljivi recitiral svojo "Odo majhnemu gnetljivemu zelenemu svaljku, ki sem ga nekega poletnega jutra našel pod pazduho", so štirje poslušalci umrli od notranjih krvavitev, predsednik Srednjegalaktičnega sveta za pridobitne umetnosti pa je preživel le zato, ker si je pravočasno odgriznil eno svojih nog. Baje je bil Grunthos "razočaran" ob takem sprejemu in se je že pripravljal, da začne brati ep v dvanajstih knjigah "Moja najljubša kopalna grgranja", ko mu je debelo črevo v obupnem poskusu, da bi rešilo civilizacijo in lastno življenje, planilo skoz goltanec na plano in zadavilo možgane.

Izvirnik:

Živela sta dva kralja
-stara legenda pravi-
podobna kakor brata,
po licu in postavi. 

Eden vnuk davnih kraljev,
drugi umetna lutka.
-Kateri je imel mater,
ju je vprašala Luna. 

Kralja sta se smehljala
in luna med ženami
nikoli ni spoznala,
kateri je bil pravi.