Kaj je s teboj?
Nič,
samo nehala sem se ubadati s tem,
kaj mislite o meni.
Skočila sem z gugalnice samoljubja in žrtve
in zdaj s popraskanimi koleni
ne ustrezam več vašim zahtevam.
Padec streznitve.
Svoboda!
Dovolj je, da vsi samo ste
in jaz samo sem.
Olajšanje!
Nič več ne ploskam predstavam,
ki mi niso všeč.
Nič več ne sodim in ne razsojam.
Enak odmev se sliši
iz mojih zlatih in temnih kotov ulic.
Občutek, ko sem se nehala
prilagajati in ugajati,
je kakor oranžna svetloba
zahajajočega sonca,
ko nežno obsije moje malo dvorišče.
Zavrtim se med žarki in zavpijem:
»Hej, svet!
Tukaj sem!«
Poslano:
20. 03. 2019 ob 09:22
Spremenjeno:
20. 03. 2019 ob 09:22
Lepo
Lepa! Ko se nehaš pretvarjati in samo si, svoboda vredna vseh osuplih pogledov, ki jih dobiš.
… kako lepo ti je lahko ob spoznanju, da sreče ne spoznaš z glavo, ampak s srcem;
Bogastvo v pesmi nam podarjaš, Branka<3
Z lepimi pozdravi,
Breda
* dve ostrini ima "meč razkola": resnico in ljubezen.
oranžen zaključek mi je všeč.*
Gregor, Ananda, Breda, Svit hvalezna sem, da ste z menoj.
Oranzen objem vsem.
lpb
Vau, take pa tukaj mogoče nisem pričakoval. Bravo, odlična!
Luka, hvala za pohvalo.
Naj bo dan res sončen!
lpb
urednica
Poslano:
26. 03. 2019 ob 14:31
Spremenjeno:
26. 03. 2019 ob 14:32
vau, svetla. Za takole izjavo so potrebna leta in veliko izkušenj ... Pa pogum in zaslužena samozavest.
LP, lidija
Lidija , hvala. Vesela sem tvojega komentarja in seveda podčtanke.
lpb
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: branka
- 20. 03. 2019 ob 07:09
- Prebrano 692 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 259.82
- Število ocen: 18