siróta  -e ž (ọ̑) 1. otrok, ki so mu umrli starši ali eden od njih

Bolečina ob misli nate pride nenapovedana.

Kdaj kratka in ostra,

da postanem in vdihnem zrak,

za katerega ne vem,

kdaj ga je zmanjkalo,

drugič blaga, a vztrajna

kot trni vrtnice,

ki jih prislanjam ob blazinice,

da bi prišla do cveta.

Ljubezen ob pogledu nate pride redkeje.

Včasih kot objem vetra

v zatohlem poletju,

ki me osveži in zmrazi hkrati,

kdaj pa kot udarec,

ki me tolče in tolče in

potolče.

Spomin nate pride previdno.

Kdaj skrbno kot mati prime otroka

(ki ga jaz nimam več)

v strahu, da bi me ranil,

spet drugič preplašen,

da bom jaz ranila njega.

Ti ne prideš nikoli.

h.