Smrt na obroke
Cveti vsa narava, končana je zima,
minevanja časa se komaj zavedam.
Ugiba, kaj mislim, kaj delam, kaj gledam?
Žal – daleč je in ga to sploh ne zanima.
Le poker pomene dodaja imenom,
toplino začutim v presledkih nerednih.
Poišči me v grobu želja nezavednih
in vseh, ki gorijo z nevidnim plamenom!
Ne ve, da povzroča globoke razjede.
Spomin pa – vrag stari – dogodke prevrača,
ohlaja razgrete vse misli, besede.
Za smrt na obroke je sladka pogača –
skušnjava, ki vedno preži iz zasede.
Življenje, živim te. A zlobna si kača.
Zelo dobra povezava časa in človekove ujetosti v absurdnem svetu. Čestitam. Lp.
Orfej
Hvala, Orfej! Tudi tako lahko interpretiraš zapis.
LP, mcv
Odlično, res rad prebiram dobre sonete!
O, hvala, Lorijan!
LP, mcv
Lepo ujeti notranji boji v sonetu, ki ga bom zagotovo še brala.
Lep pozdrav.
Marija
Dobrodošla nazaj s soneti, super te je brati in tale sonet nas je spomnil na to da pogrešamo tvoje pesmi v formi, v katerih si se že pred časom tako izmojstrila.
Lp, lidija
Hvala, Lidija!
Marija, tudi tebi hvala.
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 17. 03. 2019 ob 10:25
- Prebrano 871 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 400.07
- Število ocen: 20