Španski petrolej
Iz vodnjaka prileze bikova glava.
Oči se razletijo ob mavrični eksplozji.
Kriv je tvoj tamburin.
Tvoja obtolčena kitara je morilka.
Tvoja trobenta je rabelj oblačnega neba.
Petrolejka pljuva svojo kričečo luč
po obrazih voščenih živali.
Ljubiš vosek in vonj po izginjanju,
zato se, ko na kristalnem plesišču
plesalci iz ebenovine plešejo
svoj leseni flamenko,
kopaš v kadi polni stopljenih sveč in pepela.
To je tvoja voščena kopel.
Razmišljaš
ali bi
sanjarila ali bi se utopila,
ker ljubiti pomeni
izgubiti oči. Izgubiti glas. Roke. Uhlje in ušesa. Zobe. Hrbtenjačo. Noge. Sebe.
Krila včasih ostanejo.
Sviđa mi se pesma, poslednji stih jako lep.
lp
Jagoda
Sveže in izvirno, všeč mi je!
LP, mcv
urednica
Poslano:
18. 03. 2019 ob 08:51
Spremenjeno:
18. 03. 2019 ob 08:51
Ja, zanimiva in močna. Nagovor in določenost. Predaja in oprimek. Morda bi se lahko obregnila ob klišejska krila, pa se ne bom, ker v tej postavitvi presegajo izrabljene pomene
imaš pa škrata -
...
plesalci iz ebenovine plešejo
svoj leseni flamenko,
kopaš v kadi polni stopljenih sveč in pepela.
...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jan J.
- 16. 03. 2019 ob 21:54
- Prebrano 510 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 164.44
- Število ocen: 8