Španski petrolej

 

 

Iz vodnjaka prileze bikova glava.

Oči se razletijo ob mavrični eksplozji.

Kriv je tvoj tamburin.

Tvoja obtolčena kitara je morilka.

Tvoja trobenta je rabelj oblačnega neba.

Petrolejka pljuva svojo kričečo luč

po obrazih voščenih živali.

Ljubiš vosek in vonj po izginjanju,

zato se, ko na kristalnem plesišču

plesalci iz ebenovine plešejo

svoj leseni flamenko,

kopaš v kadi polni stopljenih sveč in pepela.

To je tvoja voščena kopel.

Razmišljaš

ali bi

sanjarila ali bi se utopila,

ker ljubiti pomeni

izgubiti oči. Izgubiti glas. Roke. Uhlje in ušesa. Zobe. Hrbtenjačo. Noge. Sebe.

Krila včasih ostanejo.

 

 

 

 

Jan J.

jagodanikacevic

Poslano:
17. 03. 2019 ob 09:42

Sviđa mi se pesma, poslednji stih jako lep.

lp

Jagoda

Zastavica

modricvet

Poslano:
17. 03. 2019 ob 10:33

Sveže in izvirno, všeč mi je!


LP, mcv

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
18. 03. 2019 ob 08:51
Spremenjeno:
18. 03. 2019 ob 08:51

Ja, zanimiva in močna. Nagovor in določenost.  Predaja in oprimek. Morda bi se lahko obregnila ob klišejska krila, pa se ne bom, ker v tej postavitvi presegajo izrabljene pomene



imaš pa škrata -

...

plesalci iz ebenovine plešejo

svoj leseni flamenko,

kopaš v kadi polni stopljenih sveč in pepela.

...


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Jan J.
Napisal/a: Jan J.

Pesmi

  • 16. 03. 2019 ob 21:54
  • Prebrano 130 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica