ZAPIK

 V dan vabijo neumorni pevci.

Na steni dolg, svetel pravokotnik,

po katerem se leno sprehajata mušici.

Omara se postavlja s svojo senco

Pogled tava po verigi oblakov.

Med njimi se sprehahajo dolge črte.

Rahlo zaplapolajo sence jate ptic.

 

Človeški glasovi.

Ne posluša dosti, kaj govorijo.

Ni več pomembno.

Večina odmeva v praznem,

le v nekaterih čuti toplino.

Kot v tistih redkih dotikih,

ki še sedejo nanjo.

 

Budnost, polsen, spanje,

neenakomerno valovanje.

Menjavajo se vonji in okusi dneva.

Veter ji prinese trave, cvetje

in lebdeče spomine, ki se prelivajo.

 

Ko se zbudi, ni sama.

Okno je plezalna stena drobnih krogov.

Neumorno drobencljajo, v enakem ritmu

in se zbirajo na zgornjem robu okna.

Tu in tam se kateri ustavi, zamenja smer

ali enostavno lenobno ždi na soncu, 

raztegne temna, prosojna krilca in odleti.

 

Popoldne.

Rdečih pik ni več na oknu.

Svetloba in sence imajo drugi kot, oblike.

Čuti radost,

kadar ujame toploto,

ki pleše na njenem obrazu.

Če se ji da, stegne dlani,

da med prsti zažarijo črte.

 

 

Dih, izdih, dih, izdih... 

V varni tišini

se sklanja svetloba dneva.

 

Življenje,

a greva?

 

nada pecavar

Miha Sever

Poslano:
16. 03. 2019 ob 16:13

Čudovito.

Zastavica

nada pecavar

Poslano:
16. 03. 2019 ob 18:11

Vesela sem, da se dotakne tudi mladih, pozdrave Nada

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
24. 03. 2019 ob 18:46

Pesem, ki rahločutno in natančno uprizori izginjanje s sveta ... čestitke,

Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

nada pecavar
Napisal/a: nada pecavar

Pesmi

  • 16. 03. 2019 ob 13:19
  • Prebrano 180 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 234.64
  • Število ocen: 9

Zastavica