nekoč odvrgla bom svoj plašč navad

in se osvobodila vsakdana razvad

lahkotna bom zaplavala v poletne trave

vdihavala pokošeno  senožet

in se vrnila tja

od koder sem prišla

vsa moja bit hrepeni po vonjih

ki v spomin so se zapisali

zdaj s plašnicami na očeh po poteh hitim

ki mimo travnika bežijo

a nanj ne zavijejo nikoli

prišel bo dan

prost vseh zahtev

ko stopila bom s teh poti med trave

omamljena od pozabljenih vonjav

na hrbtu sanjajoč preštevala oblake

ne meneč za ostali svet

berni