MAGLA ZBRKANIH AKSIOMA
Na kozmičkoj pruzi
skupljam stručkove svjetlosti
utkane u opadajuće lišće
što ga vjetrenjače raspuhuju
k drhtavim trepavicama
matričnih jednadžbi savršenosti.
Vriskovi osplinjenih duša
ševrdaju u homerovskoj sljepoći
gdje pokreću mlinsko kolo
rezonantnog nekropolisa
pod otromboljenim kracima
modričastih supernova.
Nad pokošenim dahom
utapaju se varijable
u romobilnom moru otrova
gdje divovska kornjača
na okamenjenom oklopu
klatara nepremosne paradigme.
Vanvremenski drhtaji
preko koncentričnih sinapsa
snovodare melos života
dok kroz šumski zvižduk
u maglu zbrkanih aksioma
ponire dašak proljetnog rukavca.
gosto kot drevje skozi katereg krošnje le slutiš nebo in na vejah pridevniki, ki dodajajo svoje sence
zanimivo branje
:)
lp pi
Hvala Svit i Irena!
Lp,
Ivan
Pesem, ki poveže vesolje in najmanjše drhtenje pomladne sapice, trohnjenje in porajanje v spiralo življenja, čestitke,
Ana
Hvala Ana na podčrtanki! ;-)
Lp,
Ivan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ivan Gaćina
- 15. 03. 2019 ob 13:47
- Prebrano 539 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 234.1
- Število ocen: 10