
na kraškem robu
poti stanjša kamen
da si dopustiš opaziti
sled naših senc
med seboj in borom
zapeljan v čutnost
nasloniš oči
na zlati čoln
v katerem prhuta kos
ki ni črn
temveč vel
od burje gnan
v dolini iščeš
zapuščena polja
da bi slišal
petje murna
preden noč
zagrne senožeti
ej, spet ta krhkost, ki to ni, melanholična in topla, ki me privlači, da bi legla v čoln iz verzov, ki so prenežni, da bi zdržali moje ostre robove
sam vprašam...a mora biti zlat?
:)
vedno me zadaneš : )
niti meni ni prav blizu, ampak je bila pa blizu Kosovelu, ki je to besedno zvezo pogosto uporabil, tudi pesniško zbirko s tem naslovom je imel namen izdati, pa sem jo njemu v čast zlil v verz
tudi prav :)
morda preveč legam 'vate' in premalo vem
a iz zlatih ladij s krli brinjevke
ne jem, ne pijem več v teh dneh voda
ki so odtekle
z dugim okusom
še deviškim
<3
poražena te pozdravljam, ker bi morala biti bolj pozorna na naslov
:D
tudi jaz ne : ) in seveda ne moreš vse vedeti, je pa toliko vrednejše, da čutiš in legaš - ko tudi v moje verze, sem zelo ganjen
hvala za tolažbo
a lahko bi bila bolj pozorna
in vdihnila kras
naj bo mehek kamen in mirna noč :)
Igor, nekaj najrahločutnejšega kar sem prebral.
Lep dan ti želim.
Lep pozdrav,
Salke
zelo močno se me dotaknejo tvoje besede, Salke
Poseben poklon pokrajini in pesnikom ... pretkano s tvojimi nitmi, čestitke,
Ana
Lepo, nežno, čutno mi je zabučala v ušesa (•_•)
Moram pa vprašati kaj pomeni "vel", nekako ne morem povezati s črn.
lp Marija
Hvala za tvoje besede in podčrtanko, Ana.
Sem zelo vesel tvojega odziva, Marija. V pesmi o Krasu sem si zamislil vključiti poklon Boru, Kosovelu in Murnu z omembo njihovega dela (naslova zbirke ali pesmi) in sem za ta namen uporabil besedo vel v kombinaciji s kos-om, ki me asocira na nekaj lepega, sicer pa je to druga beseda za pajčolan.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: igorj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!