uvlačim senke u ušice
igle za šivenje – zenicom
stežem omčice zimi
jarosan odzvanja pup:
zeleno kreće na ubrzan
kurs maternjeg jezika
i žice se tegle nisko
od pesme krilatih ljubavnika
(što bi da obljube trave
i odmrse čvorove korenja)
ali ne govore ništa između
ova dva motiva
Predstavljam si senco, ki se vleče skozi šivankino uho, odmrzovanje tal in poganjanje trave ... kratek odmor pred vzbrstitvijo ... čestitke k igrivo zapleteni pesmi, ki jo lahko razumemo tudi drugače,
Ana
Da, naravno Ana - možemo razumeti i drugačije. Lepota poezije je upravo u tome što sami biramo način na koji ćemo joj prići.
Hvala na lepom i iscrpnom komentaru i što si pesmu izdvojila podčrtankom. Čast mi je.
lp
Jagoda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jagodanikacevic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!