Zaletavam se v stranice.
Na ravni cesti bodejo
ostre, prikrite bodice.
Srbi, strahotno srbi
ko strupen komar
pije kri zamolčanih dni.
Pozabljene rože samevajo.
Iz njih počasi puhti
vročica neprespanih noči.
Jok nerojenih otrok
neslišno para ušesa,
tožbe prepredajo obok.
Kje si, kje si, kje si?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!