skozi špranjo

reka ki je še pravkar šumela

je okamenela

v njej se sonce več ne ogleduje

v brezveterje je dahnila tišina

 

lebdim nad odrom tega sveta

in poslušam godbo luninih žarkov

usihanje korenin

ki so se naučile dihati skrčeno

kdo ve že od kdaj

 

zdrobljena se skrijem za lupino

žile v vratu se mi napnejo

režejo objemi

vzbrsti želja

da bi luna zatipala dan

 

levcek

li

li

Poslano:
09. 03. 2019 ob 05:56

... da bi ga


lp, li

Zastavica

levcek

Poslano:
09. 03. 2019 ob 10:16

ugledala sem ga ugledala kot že mnogokrat in kolikokrat sem si že rekla sama pri sebi da ne bom pisala več pesmi na to temo daj Mateja kaj bolj veselega si pravim pa še vedno ne.


lp, M

Zastavica

li

li

Poslano:
09. 03. 2019 ob 17:54

Piši, piši, saj ni važno, če predeluješ eno snov ... nekoč se bo zaradi tega lažje skrčila. Še ko se skrči, se kdaj oglasi ta isti zvonček ...


lp, Lidija

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

levcek
Napisal/a: levcek

Pesmi

  • 08. 03. 2019 ob 22:57
  • Prebrano 138 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 154
  • Število ocen: 5

Zastavica