ŠE VEDNO IŠČEMO
Še vedno nisem našel nič v sebi
praznina me od povsod tišči
pritisk te ničevosti je vse bolj jasen
zato je v meni izrojen ventil.
Brezčasnost je zaustavila čustveno misel
nato začutil sem v sebi nov traktat
kot z metronomom se je čas vzpostavil
občutek mrtvila oživel je nov kontakt.
Iskra je svetlobi dopustila rasti
prihajajoči žarki so odbili se od nje
obteženi z notranjim začetkom
vnamejo misel in intuicijo nad me.
Ta proces je plod planeta
kako svetloba vso življenje bogati
voda s spominom večnega bogastva
uspeva ohranjati bodočnost nas ljudi.
Vera je idealna praznina
sama sebe spreminja v srž moči
iz te jezgre javi se v nas svetloba
radi samouničenja bog čaka in molči.
Pesem bi bila dobra z bolj pretkanim izborom besed in upoštevanjem ritma od začetka do konca. Ima potencial ... mogoče kak prelom več in malo bolj "odsekan", offbeat takt? Dobro pišeš, ampak veliko ostane na pladnju ... in tega je škoda.
Vem, da prehitro opisujem misli iz skladišča. Življenje slikovito gre,
a jaz sem v svetu brez dodatka, zato me ne sekira verz in kitice.
Hvala za iščrpen vpogled
mogoče me bo čas razbistril
volja žene moje misli
dokler ne bom med verzi utihnil. Tomi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!