
Stopam po poti in se zapletam v trne,
sejem plevel, a tudi najboljše zrne.
Stopam po poti kot duša mi kaže,
prepuščam se toku, saj vem, da ne laže.
Stopam po poti svoje svobode,
jasnijo se misli, topijo tegobe.
Stopam po poti naprej in na bolje,
hvala vodniki in hvala vesolje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Eva Pirih
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!