Sonet št. 91

-- Bil sem korak za kočijo. Počasi

je gnala po mestu. Morda sem kot žrebec

kopital za njo, kot da jaz po tej trasi

prevažam od nekdaj. Morda kot pogrebec,

 

ki strumno sledi, saj sem gledal pod noge.

Še roki sem zložil na križu. Kočija

(opazil sem kmalu, da delava kroge)

je pri samostanu, kjer vedno zavija,

 

šla dalje. Da bi prebudil kočijaža

sem zarazgetal, kakor konj. Ni uspelo

in rezgnil ponovno sem nanj, ki sprevaža

konjiče. Prebudil se je in zbledelo

 

zategnil vajeti. To žal je edino,

kar se mi je vrednega danes zgodilo.

Peter Rangus

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
05. 03. 2019 ob 09:34
Spremenjeno:
05. 03. 2019 ob 09:35

Genialno,

ampak, naj še jaz, če sem že kočijaž, malo zategnem vajeti!

Samostalnik draž je ženskega spola, 


Draž - brez draži!


Torej, nekaj vrednega se bo danes zgodilo- to, da boš namesto "draža" našel novo rešitev, novo rimo na  "kočijaža".

Zastavica

Peter Rangus

Poslano:
05. 03. 2019 ob 22:20

Lidija, 


hvala lepa. Sem popravil. Moram bit bolj pozoren na slovnico :)


LP

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
06. 03. 2019 ob 15:14

K ..Krasno! :)

Zastavica

triglav

Poslano:
06. 03. 2019 ob 16:19

Čestitke Peter, k še enemu krasnemu, v vrsti odličnih sonetov, ki nam jih podarjaš v branje. Hvala.


lp Marija 

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Peter Rangus
Napisal/a: Peter Rangus

Pesmi

  • 04. 03. 2019 ob 23:35
  • Prebrano 185 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 176.32
  • Število ocen: 8

Zastavica