pa je vendarle sonce
čeprav bledo kot brezkrvna devica
zmeraj je
tudi ko ga prekrijejo sivi svatje polni solza
ki jim jih odvzame
šele na njihovem grobu

pride kakor razgaljena Marianne
Eu gen e
pa si mane zapacane roke
nad lunama
bledima in polnima
dokler premnogi zaslepljeni vedrijo

ne vedo da so se jim glave odkotalile
čeprav so giljotine tihe
in jih je zamrznila lažna mesečina

pozabijo
da je sonce od nekdaj večje

in potlej ni več barikad
s katerih bi ga obračali k vsem ljudem z blago stranjo

pi - irena p.