zrcalo gladine
mi šepeta
o svetovih
mimoidočih teles in duš
spraševanja
moja in tvoja
izhlapevajo mimo bregov
v rdečo zarjo
zastanem v tišini
morda v pišu vetra
ujamem
besede neba
Poput lahora zavodiš riječi u stihove... Igorj, ti u čitatelju uistinu znaš dozvati tišinu... Ili san...
Zelo močno se me dotaknejo tvoje besede, nikita.
Ko slišiš tišino veš, kaj je bistvo poezije.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!