Koraki
ki nimajo konca
so vedno naprej
prazaprav do konca
le da imajo čas
da korakajo
kot vdani vojaki
sledijo volji
s hrabrostjo misli
ki včasih zadonijo
na glas
drugič pa so tiho
in požirajo vase
in radirajo
stari čas
kot da bi ga hoteli
plesati preko večnosti
nekoč nehajo moči
ko pride tema
in ničesar več ni
Ova kompozicija ima onu neku tamnu misaonost koju osobno volim, a uz to je još i veoma poetična, lišena one tvoje prepoznatljive tvrdoće. Bravo I.
Lean dobro jutro
Trda je,res. Je užitek ali mučenje, narek vsakdana, kot je.
Naj bo lepo, kot je enkraten vek.
Lepi dan ti želim,Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!