GROZNICA
Noċ je imala
nameru
da te iskuša ili savlada.
Boja sobe je bila
boje tvog lica,
a boja je ubijala disanje.
Oči su ti bile sitne,
mutne,
suzile su.
Smrt je vrebala,
sela zmeđu nas
i vikala na mene
da ti podarim snagu
jer sam drhtala
i ličila na doktora sa greškom.
Iz fioke virile su uspomene
prestrašene da potpišu kraj filma.
Nas dvoje,
sedeli smo kao dva ribara
obalama razdvojena.
Nerazgovetne reči
jednog
i plač drugog.
Odjednom,
pulsiranje započne melodiju.
Ja hrabra
Ti pitaš da li je doktor otišao,
a nikoga u sobi.
Ti
Smrt
i ja
delimo karte
za predstavu o životu.
Ti
Smrt
i ja
delimo karte
za predstavu o životu.
Lijepa i zanimljiva i tema i pjesma !
ko nisem tu
sem lahko samo tam
ves tresoč
v razpoki
med zavednim
in nezavednim
Mirko, Igorj... Hvala na komentarima!
Lep pozdrav, Tatjana.
Pesem, ki zatrepeta znotraj bralca - zelo prepričljiv nastop smrti in še lepši občutek, da tokrat ni zmagala pri kartanju ... čestitke,
Ana
Draga Ana, hvala na komentaru i podčrtanki!
Lep pozdrav, Tatjana.
Tatjana, moje čestitke za podcrtanu i vrijednu pjesmu !
LP
Hvala, Mirko.
Tatjana
Hvala, Mirko.
Tatjana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tatjana M.
- 01. 03. 2019 ob 19:41
- Prebrano 438 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 153.23
- Število ocen: 4