V obupu sem razbil okvir
s tvojo podobico
potem pa jokal nad njim
dokler niso kaplje spomina
pronicale skozi razpoke v steklu
in razmočile papirja
postal je valovit
in spominjal je na morje
naenkrat sem začel postajati
vse bolj žalosten
morda zato ker sem ugotovil
da mi čas morda
le ne bo prinesel
pozabe
ali pa preprosto zato
ker sem spoznal
da mi jo morda bo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sandzakija
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!