KILOMETRI IZGINEJO
Ko iščem vas
v čarobni svetlobi somraka,
razprem se v pahljačo,
mehčam se z robovi oblaka.
Daljave se hvaležno topijo
in stopajo v luč bližine,
mi s tišino smo objeti
na valovih brežine.
Ožarjene s kristalnimi nitkami
duše vonjajo dišečo prejo,
riše se naša roža življenja,
povsod radostni glasovi vrejo.
Kot da sem v sredici
svilnatega maka,
vi ste žareči listi,
željni novega koraka.
Spevna in vznesena pesem o skupnem potovanju skozi življenje ... čestitke,
Ana
Vesela sem, da ti je všeč.
Ja skupaj, pa čeprav živimo daleč narazen in jaz se tako povežem,
pozdrave Nada
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 26. 02. 2019 ob 10:15
- Prebrano 496 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 102.98
- Število ocen: 7