Gibanje glasnih misli
Rečem ti
umiri konje
ne drezaj preveč
ne bodi sila
zajami zrak
in povej si
ko boš sam
na glas
svoje spomine
če misliš
da morajo
biti še živi
lahko ti krajšajo
že davno minule
zahode na obzorju
lahko ubijejo naju
skupaj oba
in ne bova vedela
kdo h komu pripada
morda le letom
ki na daljavo izginjajo
kot prepareli papir
ker je pogledal
v grenkih solzah
preveč v sonce
in piševa spomine
nekako jih veževa
čeprav so ločeni
jih lepiva skupaj
ti na svojo ramo
znova nalagaš
prevelik tovor
in jaz sem znova ta
ki s tišino poslušam
nekaj kar je odšlo
a še vedno
zaposlijo ustnice
priganjajo glasilke
medtem ko nič ne rečem
in blodim okoli vodnjaka
koder je preveč ljudi
da bi zmogla
studenčnica opiti
vsa usta
vseh govorjenj
in sem znova tiho
pripnem psa
ki z repom pokonci
čaka na sprehod
in hodiva naprej
po včerajšnjih
in jutrašnjih poteh
ti ne spenjaš slik
ki so davno odšle
ti si z mano
tukaj in sedaj
in tudi jaz ne odhajam
nikamor
ostajam
pridi ogenj
tiho zažgi
še zadnje ostanke
tako si mislim
in grem naprej.
Fantastično je meni tvoje pisanje, ta še posebej.
Lep dan ti želim Irena.
Lp, Salke
Lean lepo pozdravljen
Vsi ti vlaki, ves ta tovor, kje je postanek, začasni ali stalni.
Sem malo razmišljala glede kompozicij, hvala ti.
Lep in srečen popoldan ti želim,Irena
salke lepo pozdravljen
Mi je v veselje, ko vidim da bereš pesmi.
Razmislim o tem, kaj bi poezija brez žalosti, hrepenenja in še...
Tudi ti odlično pišeš.
Lep dan ti želim,Irena
Irena dober večer
Ja, ko že človek si misli da je to to, potem še vedno je nekaj...
za čudit, za premagat...
Vesela sem tvojih besed.
Lep večer,Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 22. 02. 2019 ob 00:33
- Prebrano 605 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 202.1