S prsti drsim po koži ljudi okoli sebe,
In mika me, da jim svoje nohte
Melanholična mirnost je dvorezna,
Zaupanje še nikoli ni bila tako težka beseda
Zidove sem si prebarvala v rumeno,
moja osamljenost je sedaj prekleto pozitivna.
Črna se še vedno drži mojih pljuč,
skrivam se v kričeče rdečo.
in preoblikujem se v želene osebnosti.
Jutri ne bom isti človek.
MV