Jezni oblaki
skozi črna očala
stresejo pekel
________________
Nič ne bo hudega
urini kazalci bodo
še naprej vrteli
svoj krog naokrog
zaupanja vredna ura
ni nič boljša
kot klasična
vse so si podobne
vsaka vzame
nekaj časa
nekaj dogodkov
s svetlimi spomini
potem pride vihar
zgodbo zasuče
v nemirne vode
koder ni več moči
da se telo zmore
držati nad nemirno
gladino
zato kadar me pogleda
kdo od zgoraj navzdol
se delam kot da sem mrtvak
nepremična z zaprtimi očmi
in zelo počasnim dihanjem
prihajam v nove trenutke
kot v starih časih
enkrat na teden
dočakam Dinastijo,
nesrečno Ano Karenino,
Sever in Jug
ali pa se sploh ne zmenim
in ne častim
nepoznane bogove
ker potrebujejo podložnike,
jaz pa ves čas odkimavam.
Ne, ne bo šlo.
Jaz sem Bog zase,
zame ni večjega
in ne bolj bolečega
kot lasten občutek
preko časa
ki odhaja.
Sviđaju mi se ove tvoje čudne kompozicije. Haiku-poeme ili što već.
Lean lepo pozdravljen
Ni ga od preprostih besed pri pisanju, le občutek...
In ker odlično pišeš itak je uredi, zelo.
Hvala ti in lepo popoldne ti želim,Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!