Iščem te na
davni zeleni poti,
ker te ni.
V beli, beli hiši zaprt
čakaš na zlata okna.

Bosa lovim
vonje čemaža,
puhke regratovih lampijončkov
spustim mimo.
Kačji pastir, impresija.
Ni te.
Smrekova smola
steče po zapestju.
Ni te,
nov parket
ne prenese Zelenega.

Ne bo te.
Tečem stran.
Kot vedno lovim pesem.
Kot vedno bosa.

Lidija Brezavšček - kočijaž