Ko srce te zapelje na neznane poti, 

takrat si primoran odpreti oči.

Kar vidiš, te v umu s tesnobo navdaja,

kar čutiš, se v srcu v svetlobo predaja.

Skoraj obupaš, a te vleče naprej,

rotiš svojo dušo: prosim, povej!

Kdo sem? Zakaj sem? Kaj je namen?

V čem je poanta, pravi pomen?

In slišiš odgovor, ki iz tebe prihaja:

ljubezen je tista, ki osvobaja.

Ljubezen je tista, ki ruši okove, 

ljubezen je tista, ki prinaša darove.

Ljubezen je vse.

Ljubezen si ti.

Ljubezen smo vsi.

Eva Pirih