Kot Severno morje
iščem globine
ki živijo v meni
a do njih ne sežem
hodim kot po plitvinah Severnega morja
kilometre daleč
pa ne prispem do globočin divjega morja
vedno znova
me odplakne v plitkost vsakdana
izmučena in naveličana
nenehnega pljuskanja
obtičim z nogami v pesku
vsak korak postaja težji in počasnejši
na koncu se sesedem
in čakam
da me zalije
Uspešna simbolika je tole pesem dvignila nad povprečje ...
Kar tako naprej :)
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: berni
- 19. 02. 2019 ob 19:40
- Prebrano 563 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 211.14
- Število ocen: 8