O kako bi rada
povrnila stare čase
da ne bi bil ostal
samo z žalostnimi obljubami
a sem se jih vendarle držala
a trajalo je eno rusko petletko
in pišem o tem
kot nekdo, ki se spozna
na drugačno politiko
kot jo imamo in smo jo imeli
pri nas, tudi po grozni vojni
raztegnila bi roke k tebi
te zavila v svoj objem
da ne bi nikoli več dvomil
in roke bi si dala podaljšati,
da bi te lahko stisnila
kot močni piton
a nočem ti vzeti duše
hočem samo nasmeh
na tvojem licu
kadar me gledaš
in ljubila te bom
ko si boš najmanj mislil
in tam, koder še nisva
križala najinih nog
in ko je izdih izdal
glasne zvoke
od tebe do mene
in obratno
pridi
moj objem
je pripravljen
na stik med dvema
in ti dokaži
da ne misliš drugače
ker ljubezen je ena sama
zmagovalka dokler traja
Lean prav lepo pozdravljen
Veš, v človeku tako moškem kot ženski so trenutki,
nepremagljivi in zelo čustveni. Odkriti ja, ampak tega
se večkrat branim, bumerang nikoli ne počiva...
In rana je prevelika za spotikanja...
Lepo se ti zahvalim in ti želim lep večer,Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!