KDO JE V MENI SESTRADAN
Dan postaja enoličen,
ker se v meni nič ne zgodi
pozornost se v umu dogaja
a nasmeha na licu ni.
Vzamem misel kot knjigo v roke
prebiram spomine lepe in zle
ne vidim nič pretresljivega
le dušo ki je v meni preplašena.
S čim sem polnil njeno gnezdo
vem da vsa hrana ni samo zame
odgrnem nov list o njenem počutju
zagledam jo v mraku v sivini megle.
Tako sem izvedel od kod malodušnost
zaslutil sem vzroke zakaj ta nemoč
obenem mi je sama oslabljena pojasnila
da naj se dohranim za njeno večnost.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!