
KDO JE V MENI SESTRADAN
Dan postaja enoličen,
ker se v meni nič ne zgodi
pozornost se v umu dogaja
a nasmeha na licu ni.
Vzamem misel kot knjigo v roke
prebiram spomine lepe in zle
ne vidim nič pretresljivega
le dušo ki je v meni preplašena.
S čim sem polnil njeno gnezdo
vem da vsa hrana ni samo zame
odgrnem nov list o njenem počutju
zagledam jo v mraku v sivini megle.
Tako sem izvedel od kod malodušnost
zaslutil sem vzroke zakaj ta nemoč
obenem mi je sama oslabljena pojasnila
da naj se dohranim za njeno večnost.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!