še preden pobereš rumen prah
dišim po medu
in drobnih soncih
ne stopi se
ne prilepi
ne ogradi z voskom
ki diši po jesenskih svečah
vmes je polet je
čas
ko še ni ure
za suho cvetje
In odprla si jo, da so zacveteli stihi ... Tako, tako, Poetesa Irena!
Z lepimi pozdravi,
Sašo
* dobr tole, vsaka neponovljiva...*
Tvoje kompozicije su prozor neke nove dimenzije.
Sašo, hvala, znotraj in zunaj je še pomlad, v sredini je prava jesen :D
*
hvala, draga Jagoda <3 obožujem mimoze
*
Svit, hvala,
vsak cvet je neponovljiv, spet zacveti, pa nikoli isto ...a ti to že veš <3
*
Lean, hvala, vesela sem tvojega dotika. Vse slike pridejo do sinaps :) je prej slika ali misel? :)
… neponovljiva je lepota mimoze in neponovljiva je pesnica, v kateri cveti cvet mimoze; čestitke in lp,
koni
hvala draga Koni <3
berem kot pesem bolečine, čeprav se zdi opisovanje lepote ... je strah pred slovesom, je klic po tem, da se neko trajanje ne konča,
zanimiva se mi zdi možnost dvojno pomenskega branja v tem odseku:
vmes je polet, je čas, ko še ni ure
vmes je poletje -
čas, ko še ni ure
čestitke,
LP, lidija
hvala, draga Lidija <3
tudi za zajemanje vmesnega :)
lp
i
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!