Četudi naj jutri nikoli ne pride,
četudi nad bregom več sonce ne vzide,
četudi oblaki bi s svojo črnino
zastrli nebesne modrine jasnino,
četudi napoved je konec sveta,
dotakni še danes se koščka neba.
Le pojdi do samega roba prepada,
prepusti občutkom se prostega pada,
in s pesmijo vzleti, še enkrat, svobodno,
življenje je kratko in vse je prehodno.
Posadi drevo in zalij korenine,
kot da življenje nikoli ne mine.
Odlična pesem. Odlično pišeš.
Lep pozdrav Vega,
salke
Ti dve kitici sta bili sicer izjemoma iz arhiva ven pocuknjeni (ena mojih prvih pesmic ever), še vedno pa po vsebini zame enako občuteni.. :) Hvala, Salke. Spremljanje tvoje proste poezije mi je v veselje. Imaš izostren posluh in subtilno roko za pisanje. Oz. za pravo umetniško slikanje impresij z naborom izbranih besed.
Hvala ti Vega iz srca za tvoje besede.
zelo fajn ... smem zaradi ritma predlagati manjši popravek ( da se v ne bo bral u)
(V)sadi drevo in zalij korenine,
kot da življenje nikoli ne mine.
Zasadi drevo in zalij korenine,
kot da življenje nikoli ne mine.
?
Pozdravljena, Lidija. Hvala za branje in odziv.
:) Mi gre na smeh, ker … v originalu je bilo točno tako, kot predlagaš; "zasadi drevo in zalij korenine" (ker je stik s stopico v predhodnem verzu s tem bolj poln in v sozvočju oz. kitica bolj ritmična in tekoče berljiva). Pa me je kasneje nek poet in glasbenik opozoril na to trizložno besedo, s katero se podre metrična shema 12, 12, 12, 12, 11, 11 (ki se v kiticah ponavlja) … in tudi predlagal ritmično bolj stično izpeljavo "zemlji drevo daj, zalij korenine", vendar se mi ideja, da naj človeško bitje Zemlji/zemlji da (drevo), medtem ko v resnici ona nenehno daje (drevesa) njemu, ni zdela najbolj posrečena. Zato sem trizložnico "zasadi" (12) tedaj raje nadomestila z dvozložnico "vsadi", da bo pač zadoščeno formi (11).
Ampak v ušesu pa res zveni bolje - s to svojo formalno nepopolnostjo, tudi meni, še vedno. :) Kaj naj torej? (z veseljem ji povrnem lepotno napako "zasadi" ali "posadi", če le ni za pesniška pravila tako zelo moteča?) Hm. Ta hip nimam ideje kako naj bi sicer drugače razrešila to dilemo, ne da bi se s kakšnim novoskovanim verzom oddaljila od poante drevesa in korenin.
Kar poleg "vsadi" (trahej) namesto "zasadi" (amfibrah) moje sluhovode v drugi kitici še zmoti, je pa "s pesmijo vzleti" (hipni zdrs iz amfibraha v daktil) - pa bi zato morda bilo bolje, da ga nadomestim z "na pesmi polêti" ?
Za vsak namig se že vnaprej prav lepo zahvaljujem.
urednica
Poslano:
18. 02. 2019 ob 13:54
Spremenjeno:
18. 02. 2019 ob 13:55
če mene vprašaš, potem kar naredi: POSADI ali ZASADI, izbiraj ;)
tamle, pri drugem zdrsu, ki ga šele zdaj vidim ( preveč hitim, sorry) , pa samo dodaj IN
Le pojdi do samega roba prepada,
prepusti občutkom se prostega pada,
in s pesmijo vzleti, še enkrat, svobodno,
Kaj praviš?
LPL
:) Pravim, da je (moje) kompliciranje (včasih) odveč, in da so najpreprostejše rešitve velikokrat res najboljša izbira. :) Hvala za dobro voljo in inspiracijo!
Lp, vega
Krasna! Čestitke!
Lp, Evelina
Hvala za branje, Evelina.
Meni se pa tvoji "Odsevi" dopadejo. :) Posrečeno si jih stkala, verze.
Lp, vega
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: vega
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!