Čuo se pucanj
zatresle se kaldrme
poneki crep je uplašio pticu
nevinu
večnu
u jatu svojih bliznakinja
koje se kreċu svetom
kao najlepši krik sreċe
Opet
čuo se pucanj
neko je razvalio postojanje
najživljih gradova
u njemu su barke kao detinjstvo
u njemu su čavke kao nagrade
u njima su priredbe najlepše
Opet
čuo se pucanj
majka je ispustila ružu od straha
otac je pijan i veseo
pomislio na ljubavnicu
pomislio je da je ispalio
odu životu u plastičnoj kafani
Izbrisana seċanja na gramofone
trgove
lopte
prva slova
Amerikanizovano stanje
Everything is Ok
Čuo se pucanj
a little
Ali
krovovi su ostali bez ptica
Zadovoljstvo je čitati dobru poeziju!
LP Tatjana
Mirko, hvala na komentaru!
Prija :)
Lep pozdrav, Tatjana.
Zaključek pesmi vrne bralca, da še enkrat začuti vse streljaje, drugače ... pesem o (neznosnih) spremembah sveta, ki jim ne moremo kljubovati, čeprav bi radi, čestitke,
Ana
Draga Ana, Hvala na komentaru i podčrtanki!
Lep pozdrav, Tatjana.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tatjana M.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!