Človeška zgodba
je nadaljevanka
z nešteto deli
tudi žalostnih
težkih
na robu preživetja
ko zmanjka lepega
in je prisotno le srce
ki diha in ujema ritem
da se ne izgubi
med tujimi ljudmi
ko je občutek
samo še tisti del
ki bi ga rad imel
da bo hodil hitreje
in bolj sigurno
zato gledam
dajem čute
na rob
ribiške palice
in ujemam tisto
potrebno za srečo
da bo hodila
nekaj časa vštric
in ne bom dvomila
v tisto, kar mi jemlje dih
in hoče kapljice muke
da me onesreči
ko mi ni več do boja
in bi samo še hodila
tiho naprej
da ne zaostanem
med tujci
ki iščejo sebe
v tujih besedah
da jim dajo
priznanje
da je vredno
in ima smisel
vsak korak
premika
"da ne zaostanem
med tujci
ki iščejo sebe
v tujih besedah"
Don't you hate it when that happens ...
Izvrsno I. U dubine misaonosti zaranjaš i vadiš poantu.
Napisala sem a ko konca sovražim tak način, se ga izogibam čimbolj...
To pa je zadnje in upam da kaj takega uporabim zmeraj čim manj...
Lp
Lean lepo pozdravljen
Lepo si napisal in hvala ti.
Trudim se, da čimbolj napišem kot mi je v mislih, takrat ko imam občutek...
Lepi večer ti želim,Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!