OPIUM
OPIUM
Zimski vrt osvetljuje opij svetlobe.
Stojim pri oknu in oči ne zaprem, ko odhajaš.
Izginjaš v megličastem vetru.
Jaz pa ostajam v soncu, dokler se ne vrneš.
V omamni tišini igrajo strune,
ki se nikdar ne pretrgajo.
Trde in mehke in vroče in nežne.
Kot ti, ko pleteš na meni idrijsko čipko.
Rahločutno, a hkrati erotično. Še več takih ...
Ob pravem navdihu upam, da jih bo še veliko ... ;) Hvala!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Serena Night
- 04. 02. 2019 ob 19:17
- Prebrano 398 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 160
- Število ocen: 5