NEVERJETNO

Slišal sem o zaljubljenem fantu

s pametno glavo in siromaštvom v žepu,

osvajal jo je s čustveno poezijo,

a starši so ji moža našli drugje.

Poročili so jo v zatohlo bogastvo,

z možem, ki se ni znal povezati z njo

uničeval je v njej mladost kipečo,

dokler se ni našla v objemu s smrtjo.

Zaljubljenec se ni s tem pomiril

ponoči odšel je na njen sveži grob,

dokopal se je do njene krste,

da bi odrezal za spomin vsaj lasni snop.

Privzdignil ji je k sebi nežno glavo,

da bi začutil vendarle mehkobo las,

pri premiku so se ji razprle veke kot pri lutki

ob pogledu obudil se ji celoten je obraz.

V hipu dvignil je ljubečo v naročje,

odvihral je z njo od groba hitro kakor grom,

jo hranil kot mati svojega otroka,

dokler ni v njem zaznala srečo in svoj dom.

Odšla sta daleč od teh krajev,

od koder sta čutila le grozno zlo,

nikoli jih nisem ne srečal ne videl,

le pisma so med nama krožila lepo.

tomi