Poletno jutro
Ko bosa grem po rosni travi
in čutim hlad, ki boža me in zdravi,
na malih biserih, kot mana v puščavi,
pogled se ustavi.
Takrat začutim spet
da vse je dobro, vse je prav.
Globok izdih olajšanja iz duše se izvije,
nemir za kratek čas nadzor prekine,
sinička vsaj prijazno me pozdravi.
A jaz- berač ljubezni sem,
ki tava po puščavi
in prosim vas, da me imate radi.
Komentiranje je zaprto!
.jpg "Darika")
Napisal/a: Darika
- 03. 02. 2019 ob 12:29
- Prebrano 337 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 82.1
- Število ocen: 4
