Prišla sem se napajat vanjo,

da z znanjem o ljudeh pomagam drugim, sebi.

Dala je obljubo blagostanja, ne le s cvenkom, temveč v duhu.

Dolina, v kateri sem živela prej, bila mi je preozka, da ostala bi.

Na eni strani kamnolom, kjer drsela sem z gruščem lastnih misli v dolino,

na drugi strani s Soncem obsijane Karavanke,

ki vodile so z doline v kotlino.

Kljub temu, da v tej kotlini Julijcev ni moč od blizu gledat,

so Kamniške približek, da spomnim se na svoj izvor.

Na večer po mestu grem sprehajat svoje misli,

ko vidim ljudi s posebnosti nešteto.

Pomislim, če morda ni pust nastopil ali dobili smo obiske iz vesolja,

ko me dregne klošar, če imam za čik.

Zavem se, da ta hrup in gneča širine mi ne nudijo,

zato odpravim se na pot nazaj k izvoru svojih sanj.

Še vedno sanjam, da sem med gorami, ko zvezde svetlikajo se mi.

Pomislim, da sem ena izmed njih,

ko po poti orbite prišla sem spet nazaj na isto mesto.

Lucidna