Nemir
koraki potepuških psov
splašijo jato golobov
zaprhutajo v blatu
hrupno zatemnijo nebo
slina teče iz vijoličnih gobcev
pušča mastno živalsko sled
rjovenje v meni ne odneha
krdelo zaspi
iz težkih teles se kadi
sopenje umirja oblake
nemir v meni pa ne zaspi
nespečnost ga daje
z oteklim pogledom bulji vame
prodira v vse živčne končiče
v trzljajih me grize vse noči
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 17. 05. 2009 ob 13:24
- Prebrano 699 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 220
- Število ocen: 5
