Luna ...

Čez dan zbiram vtise kot kapljice,
pijem karkoli obliznejo oči.

Poslušam tišino golih krošenj,
gledam rojstnodnevni shod snežink.

Shranjujem vtise, da prelisičim luno,
ko se z obrazom prilepi na steklo
in se ležerno prelije v sobo.

V pričakovanju presenečenja
leže na posteljo, napeto gleda,
vedno bolj svetla in čaka.

Takrat izbrskam založene podobe:
otroške glasove plezajoče v oblak,
azure z belimi krpami v zenitu,
sonce, ki se poslavlja od rdeče strehe

in zavzeto barvam minute v ure,
vse do jutra, ko na koži začutim hlad,
v glavi, križu peklensko bolečino,
pod ploskim telesom parket.

 

Eterična zlatolaska, kadar je okrogla,
je močan hrust in lahko nosi človeka.

triglav

Lean Radić

Poslano:
01. 02. 2019 ob 20:06

Vrhunska je tvoja poezija Marija. VRHUNSKA!!!!

Zastavica

triglav

Poslano:
01. 02. 2019 ob 23:10

Hvala Lean, ti si veliko ♡

lp Marija 

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

triglav
Napisal/a: triglav

Pesmi

  • 01. 02. 2019 ob 10:18
  • Prebrano 516 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 206.5
  • Število ocen: 14

Zastavica