Čez dan zbiram vtise kot kapljice,
pijem karkoli obliznejo oči.
Poslušam tišino golih krošenj,
gledam rojstnodnevni shod snežink.
Shranjujem vtise, da prelisičim luno,
ko se z obrazom prilepi na steklo
in se ležerno prelije v sobo.
V pričakovanju presenečenja
leže na posteljo, napeto gleda,
vedno bolj svetla in čaka.
Takrat izbrskam založene podobe:
otroške glasove plezajoče v oblak,
azure z belimi krpami v zenitu,
sonce, ki se poslavlja od rdeče strehe
in zavzeto barvam minute v ure,
vse do jutra, ko na koži začutim hlad,
v glavi, križu peklensko bolečino,
pod ploskim telesom parket.
Eterična zlatolaska, kadar je okrogla,
je močan hrust in lahko nosi človeka.
Vrhunska je tvoja poezija Marija. VRHUNSKA!!!!
Hvala Lean, ti si veliko ♡
lp Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!