
S teboj tekam
po pomladnem travniku
sledim metulju
ki mi kaže pot
me drži za roko
in mi toplo obljublja
večno pomlad
z očmi čutim
prelet metuljev
kako sedajo na cvetove
jih gledam in se hranim
kot da zbiram pisane barve
in jih sestavljam v mozaik
spodaj se nama
dotikajo sledi
ob tleh travnika
kakor stopinje
ki ju vodi enaka smer
s tihim ciljem
in diham spokojno
kot da se mi nikamor
ne mudi
v prepričanju da je prav
da je tako lepo
dokler sije nad naju
toplo sonce
in dokler tema
ne prežene dneva
ljubiva tišino
ki govori brez besed
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!